»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Med vsemi različnimi načini, kako začnete knjigo, ki so danes v rabi po vsem znanem svetu, je moj način nedvomno najboljši in prepričan sem, da je tudi najbolj pobožen, zakaj jaz začenjam tako, da napišem prvi stavek, za drugega pa se zanašam na vsemogočnega Boga.«

»Začni z Avguštinom in z njegovimi Izpovedmi ter s Tomažem Kempčanom in njegovo Hojo za Kristusom.«

»Saj je, kot bi se znašel v bondiadi, in to tako rekoč v vlogi Sherlocka Holmesa …«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Knjigo je napisal, ker je, kot pravi, na nek način 'nadomestek za ustno književnost', vsebinsko pa se naslanja na njegov podkast na YouTubu.«

»Vsak, ki je kdaj izdal knjigo, razume, da je urednikova naloga, da z avtorjevim rokopisom dela na različne načine. Da bo popolnoma jasno: ostro zanikam, kar namigujete.«

»Artikulacija spretna, stavčne strukture so gladko tekoče. Razpon besednega zaklada je širok, a naraven. Zanos je opisan v več vrstic dolgih povedih, ki se berejo kot mrzličen tok zavesti, od navdušenja kipeč čez vse robove. Avtorica z lahkotnostjo, skorajda mimogrede, izreka besede, za katere se zdi, da vsebujejo poanto naših življenj in bi jih lahko begajoče iskali leta. In to ji uspeva vedno znova.«

»Običajno je eden napisal del besedila, njegov sodelavec ga je korigiral; potem obratno. Avtorji so se dopolnjevali.«